NavedenoJanko Kersnik
Spoštovani!
Navadno govorimo o visokih vrednostih, če so tam nekje od 40 dalje. Vaša vrednost ni klinično pomembna. Lahko bi bila povezana z aftami.
Nižje vrednosti rdečih krvnih celic zaenkrat ne predstavljajo posebne skrbi. Lahko bi kazalo na to, da gre za nekaj manj železa v krvi, ali izgubljanje krvi pri menstruaciji.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Sama pa bi samo malo komentirala....namreč, pravite, da so klinično pomembne vrednosti od 40 dalje...
a mogoče zaradi nižjih vrednosti CRP zdravniki ne posvečajo dovolj pozornosti bolniku???
Ker moj sin je imel lansko leto maja CRP 8 in dolgotrajno povišanje levkocitov (v pol leta krvni izvid vsak mesec levkociti od 12 do 14,5). Zdravnik pa NIČ! Kar je bilo narejeno od preiskav, je bil le UZ trebuha in slikanje pljuč, kar je bilo bp. Se pač ne ve, zakaj je krvna slika taka kot je.
Zdravniku sem zaupala in nisem raziskovala, kaj pomeni krvni izvid. Letos so narasli levkociti na 21, CRP 27, sedimentacija 13...povečano je imel bezgavko nad ključnico, bil utrujen, ni imel apetita, prisotno nočno potenje. In tudi letos me je zdravnik skoraj odpravil, da je pač v redu, tudi ko po jemanju antibiotikov (2x ospen po 10 dni in 2x sumamed po 3 dni) levkociti niso padli pod 17.
Vmes sem malce poštudirala, kaj krvni izvidi pomenijo, zdravniku rekla, da ima znake limfoma, pa mi je odgovoril (resda prijazno), da naj ne skrbim, da to pa ne more biti limfom. Sem bila kljub temu sitna in se nisem pustila odgnati iz ambulante, zahtevala preiskave in čez tri mesece so sinu postavili diagnozo: HL-klasični tip, nodularna skleroza IV stadij !!!!!!!!!
Da se razumeva, niti malo ne kritiziram vas kot zdravnika, ker ste napisali da so vrednosti CRP pod 40 klinično nepomembne. Vem tudi, da je alarm za zdravnika, če so levkociti nad 30.
To, kar bi rada povedala je pa to, da zdravniki, ki imajo pacienta fizično pred seboj in če mu le ta opiše, kakšne težave ima, zakaj za vraga potem nekateri ne polagajo dovolj pozornosti na pacienta in znake, ki kažejo, da je nekaj narobe.
V primeru mojega sina so bile prav tako klinično nepomembne vrednosti, pa je njegov rak v zadnji fazi.
Tako, da mislim, da je treba resno vzeti pod drobnogled vsako povišanje, predvsem če povišanje traja več mesecev.
Včasih kje zasledim pisanje kakšnega zdravnika, predvsem onkologi v svojih člankih omenjajo, kako je pomembno zgodnje odkrivanje rakastih obolenj in da tu največ lahko naredijo bolniki sami, ki morajo poslušati svoje telo. Seveda saj vsak sam svoje telo tudi najbolj pozna in vidi, da odstopanje od nekega normalnega počutja človeku sporoča, da se v telesu nekaj dogaja. Ampak kaj ti to pomaga, če pa te potem tvoj zdravnik noče slišati... Žalostno, res žalostno!