če te potrtost in obup spremljata več let, je to diagnoza depresije... kar pa ni ozdravljivo... imam sestro, ki je 3x delala samomor, pa s tem svojim početjem že več kot 10 let pije živce celi družini, ker ko je mal živčna, je že treba skakat okrog nje....njena diagnoza je-razvajenost, če mene vprašate... sprašujem se zakaj za vraga se pomaga nekomu, ki sploh ne ve zakaj, medtem ko tisti, ki smo na koncu z živci zaradi določenega razloga, situacije, vzroka.... tisti se pa vedno pobiramo sami... je sploh vredno podpirati in zdraviti en velik kup oseb, ki stalno nekaj najdejo pa niti sami ne znajo povedat kaj, jih filat z raznimi tabletami, med katerimi se ponavadi stranski učinki spodbijajo med sabo in je še slabše...zadeve se jim tako ali tako ponavljajo vsako dekado, na koncu pride tako daleč, da je cela družina že čist adijo, če to osebo že samo mal glava boli, ker dela iz tega pomp.... razumem vse.... nekaj je empatija in poskušaš pač razumet, pomagat.... nekaj je altruizem, verjetno nagonsko.... ampak čustvena inteligenca bi nam pa morala povedat, da če nekdo poskuša to narediti več kot 2x, se ga enostavno pusti oditi... ogromno gre napotnic in zdravil na recept za take zadeve, statistično gledano pa uspe dokončno ozdravit kolk procentov? mogoče 3-5...ne vem, na pamet govorim.... je treba prepoznat komu se ne da spopadat s svetom in pač ne ljubi delat, živet na plečih določenih in se smilit samemu sebi in kdo ima resne probleme, komu je zares potrebno pomagat.... ko bojo institucije znale ločit zrno od plevela, potem se bo tud na tem področju mal poštimal... pa selekcija med ljudmi se bo tud sama mal nardila... pa ko bojo psihiatri znal dejansko prisluhnat in se res trudit najt kombinacijo pravih zdravil, bo tud bolš... najlažje je našopat kr vse z istim sranjem ko jih hospitalizirajo, ne glede na problem...ko da so na neki piščančji farmi... kasneje grejo pol neki spreminjat kombinacije.... se noben ne vpraša, da mogoče polovica hospitaliziranih ne rabi jest tablet? ker potem bi jih rabu jest cel svet.... tud mi vsi, ki prosto hodimo okrog, ker imamo enake ali pa še hujše probleme, ampak pač nekako zlezemo naprej.... ko bo ljudem jasno, da je treba z vsako osebo postopat na čist svoj, individualn način, ker je vsak poglavje zase in prav nobenmu ne morš obest iste diagnoze kot ostalim 50, potem se bo pa začel kazat napredek.... dokler bo pa farmacevtski lobij fural svet, pa dejansko psihiatrija proizvaja odvisnike od zdravil, žal.... če nekdo lahko da osebi, ki je delala samomor antidepresiv, katerega stranski učinek je, da spodbuja željo po samodestruktivnosti, potem veš, da je s tem svetom nekaj narobe.... bi sicer lahko napisala cel roman, ampak se ne splača, ker če ti je to jasno, ti je, drugače pač ne.... neka logika.... ne razumem samo, da ljudje, ki delajo za ljudi in so seveda tudi visoko šolani- kot psihiatri, psihologi, psihoterapevti, zdravniki... ne premorejo toliko zdravega razmišljanja, da spremenijo načine zdravljenja.... ne pravim, da ne ozdravijo nikogar, pravim, da ozdravijo premalo procentov, da bi se lahko zadovoljili z načinom, ki ga jemljejo kot osnovnega in ga ne nadgrajujejo... kot da hočejo namensko proizvajati odvisnike od tablet, da se farmacija obdrži.... niti pa ne mislim pisat o škodljivosti antidepresivov na človeka-tako fizično kot psihično.... bi lahko bil zopet cel blog...
↧