Pozdravljeni vsi skupaj!
Slučajno sem zasledila to temo in me je prav stisnilo, ko sem videla s kakšnimi težavami se obada veliko ljudi. Imam velike izkušnje s tem in rada bi vam pomagala. Prav vsem tukaj verjamem, da ni lahko. Psihične težave so lahko veliko hujše in boleče kot fizične.Še težje pa je, če nimamo osebe ki bi nas podpirala ali pomagala, kajne? Večina se mora s takšnimi težavami spobadati samo. In vsak potrebuje podporo in nekoga, ki jim bo povedal da bo vse vredu. Vendar vam iz lastnih izkušenj povem - ne si končati življenja. Prosim. Živimo samo en krat in moremo ga izkoritstit na maximalen način. Tudi jaz sem bila pripravljena dati vsemu konec. In sem bila stara 13 let. Z težavami sem se srečala že pri 4. letu starosti. Moj oče je prevaral mamo in jo zapustil za leto in pol, jaz pa mama sma pa ostali sami. Tisto leto, sem zbolela na želodcu. Jaz, ko bi lahko kot otrok uživala otroštvo sem se spobadala s psihologi in bolnicami. Enostavno mi je oče manjkal. Vendar se je vrnil k moji mami ker se je rodila moja mlajša sestra. Vendar se težave nikoli niso nehale pri nas. Mi smo imeli vsak dan take prepire, da so stvari po zraku letele dobesedno. Tudi klofute, udarci. Ampak kadar se znajdemo v takšni situaciji, je pomembno da imamo kontrolo nad sabo is se koncentriramo samo nase in nobenega drugega. Na primer, ko se doma skregamo, je pomembno da se probamo temu čimbolj izognit. Če nismo razlog prepira, je pametno da se sploh ne 'pridružimo' zraven. Jaz sem en čas imela tudi anoreksijo. Potem sem bila depresivna čez svoj zgled in sem se rezala, krampala. Vse. Tudi lase sem si pulila. Nikoli nisem imela dobre družbe. Imam pa nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo - Lahko poskusite z muziko. Osredotočite se na to in ignorirajte svet okoli sebe. Priporočam tudi kakšne sprehode, da se malo sprostite na svežem zraku, vsaj 20 minut na dan. Še super je če imate kakšnega psa in se malo razgibate. Živali so zelo dobro energija. Jaz imam ameriško pittbullko in odkar sem bila pod stresom, sem vsak dan šla ven z njo na 45 minutne dolge sprehode. In zelo pomaga. Kadar sem se jaz soočala z depresijo, sem probavala se pomiriti z globokim dihanjem, poslušanje glasbe ali pa sem žvečila žvečilno. Kar mi je zelo pomagalo. Vredu je če se zaposlite z nečim kadar imate občutek da bote imel težave z pomisleki na samomor. Recimo štetje po 3 nazaj od 100. Ali pa recimo imeti elastično gumico okoli zapestja in vsakič ko vas preženejo negativne misli, se rahlo spečete po zapestju da te misli odmislite. Priporočam tudi da veliko pijete kadar se počutiš tako. Tudi zelo pomaga! Imejte pozitivne misli! To obdobje bo minilo slej kot prej, samo voljo moreš imeti. Ne dovolite, da vas ta temačnost premaga. Pokažite da zmorete. Pred sabo še imate celo življenje. Zapomnite si, da nobenemu ni življenje z rožicami postlano. Na žalost moramo dati skozi tudi padce. Tako kot pravijo, po vsaki nevihti se skriva mavrica. Če boste pa imeli res hude težave, sem tudi vedno tukaj na voljo da vam pomagam in svetujem čeprav nisem nekakšna zdravstvena pomoč. Vendar imam veliko izkušenj in če lahko s tem pomagam vsaj enemu, sem vesela. Lahko vam dam moj e-mail in se na privat pogovorimo. Vem da ni nobenemu lahko ampak poskušajte biti močni. Močno zidovi se tresejo ampak se nikoli ne zrušijo. Držite se!!!
Slučajno sem zasledila to temo in me je prav stisnilo, ko sem videla s kakšnimi težavami se obada veliko ljudi. Imam velike izkušnje s tem in rada bi vam pomagala. Prav vsem tukaj verjamem, da ni lahko. Psihične težave so lahko veliko hujše in boleče kot fizične.Še težje pa je, če nimamo osebe ki bi nas podpirala ali pomagala, kajne? Večina se mora s takšnimi težavami spobadati samo. In vsak potrebuje podporo in nekoga, ki jim bo povedal da bo vse vredu. Vendar vam iz lastnih izkušenj povem - ne si končati življenja. Prosim. Živimo samo en krat in moremo ga izkoritstit na maximalen način. Tudi jaz sem bila pripravljena dati vsemu konec. In sem bila stara 13 let. Z težavami sem se srečala že pri 4. letu starosti. Moj oče je prevaral mamo in jo zapustil za leto in pol, jaz pa mama sma pa ostali sami. Tisto leto, sem zbolela na želodcu. Jaz, ko bi lahko kot otrok uživala otroštvo sem se spobadala s psihologi in bolnicami. Enostavno mi je oče manjkal. Vendar se je vrnil k moji mami ker se je rodila moja mlajša sestra. Vendar se težave nikoli niso nehale pri nas. Mi smo imeli vsak dan take prepire, da so stvari po zraku letele dobesedno. Tudi klofute, udarci. Ampak kadar se znajdemo v takšni situaciji, je pomembno da imamo kontrolo nad sabo is se koncentriramo samo nase in nobenega drugega. Na primer, ko se doma skregamo, je pomembno da se probamo temu čimbolj izognit. Če nismo razlog prepira, je pametno da se sploh ne 'pridružimo' zraven. Jaz sem en čas imela tudi anoreksijo. Potem sem bila depresivna čez svoj zgled in sem se rezala, krampala. Vse. Tudi lase sem si pulila. Nikoli nisem imela dobre družbe. Imam pa nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo - Lahko poskusite z muziko. Osredotočite se na to in ignorirajte svet okoli sebe. Priporočam tudi kakšne sprehode, da se malo sprostite na svežem zraku, vsaj 20 minut na dan. Še super je če imate kakšnega psa in se malo razgibate. Živali so zelo dobro energija. Jaz imam ameriško pittbullko in odkar sem bila pod stresom, sem vsak dan šla ven z njo na 45 minutne dolge sprehode. In zelo pomaga. Kadar sem se jaz soočala z depresijo, sem probavala se pomiriti z globokim dihanjem, poslušanje glasbe ali pa sem žvečila žvečilno. Kar mi je zelo pomagalo. Vredu je če se zaposlite z nečim kadar imate občutek da bote imel težave z pomisleki na samomor. Recimo štetje po 3 nazaj od 100. Ali pa recimo imeti elastično gumico okoli zapestja in vsakič ko vas preženejo negativne misli, se rahlo spečete po zapestju da te misli odmislite. Priporočam tudi da veliko pijete kadar se počutiš tako. Tudi zelo pomaga! Imejte pozitivne misli! To obdobje bo minilo slej kot prej, samo voljo moreš imeti. Ne dovolite, da vas ta temačnost premaga. Pokažite da zmorete. Pred sabo še imate celo življenje. Zapomnite si, da nobenemu ni življenje z rožicami postlano. Na žalost moramo dati skozi tudi padce. Tako kot pravijo, po vsaki nevihti se skriva mavrica. Če boste pa imeli res hude težave, sem tudi vedno tukaj na voljo da vam pomagam in svetujem čeprav nisem nekakšna zdravstvena pomoč. Vendar imam veliko izkušenj in če lahko s tem pomagam vsaj enemu, sem vesela. Lahko vam dam moj e-mail in se na privat pogovorimo. Vem da ni nobenemu lahko ampak poskušajte biti močni. Močno zidovi se tresejo ampak se nikoli ne zrušijo. Držite se!!!